Slovenec z ladjo proti peklu na zemlji: "Delamo to, kar bi morale vlade"

31. avgusta so iz Španije na pot proti Gazi krenile prve ladje, ki potujejo v okviru pobude Globalna flotilja Sumud (GSF) in ki v oblegano enklavo peljejo humanitarno pomoč. Cilj misije, v kateri po navedbah organizatorjev sodeluje več kot 50 ladij in več sto aktivistov iz več kot 44 držav, je prebiti izraelsko blokado Gaze.

Gre za eno največjih humanitarnih pobud v zadnjih dveh letih – in tudi za eno najbolj vidnih. Med udeleženci so aktivistka Greta Thunberg, igralec Liam Cunningham, irski komik Tadhg Hickey, več evropskih poslancev, nekdanja županja Barcelone Ada Colau in številni drugi vidni posamezniki. Po navedbah udeležencev je Globalna flotilja Sumud največja koordinirana civilna flota v zgodovini.

"Privilegij"

Na krovu ene od ladij je tudi Jakob Krese, filmski ustvarjalec s slovenskim in nemškim državljanstvom. "Mislim, da vsi, ki smo vključeni v misijo, to čutimo kot privilegij – privilegij, da lahko s tem svojim telesom, ki sicer ves čas sedi za računalnikom, nekaj naredimo," nam je povedal za rubriko Poglobljeno na N1.

Kot pravi, preprosto ni mogel več sedeti doma. "Ves čas spremljamo, kako v Gazi ubijajo otroke, ženske, moške. Potem pa te pokliče prijatelj in gresta na večerjo. Po eni strani živiš to privilegirano življenje, se ukvarjaš s stvarmi, ki se zdijo popolnoma banalne, na drugi strani pa opazuješ, kako se odvija genocid." Ko je dobil možnost sodelovati v tej kolektivni akciji, se mu je to zdelo, kot pravi, terapevtsko.

"Živimo v sistemu neoliberalizma, zaradi katerega se počutimo razdrobljeni, vsak zase. Ni občutka skupnosti in povezanosti. A prav Palestina nas na neki način povezuje. Tudi če nisi vključen v iniciative ali organizirane akcije, lahko hitro najdeš isto misleče in se povežeš v skupni akciji. In trenutno je pomembno, da delamo vse, kar lahko. Tudi če samo podpremo eno družino v Gazi," je prepričan Krese.

"Solidarnost, kakršne še nisem doživel"

V minulem tednu, kolikor je na poti, so bili deležni navdihujočih izrazov solidarnosti, je poudaril. "Potrebovali smo gorivo in delavci na črpalki so nam ga dali brezplačno. Mehanik je rekel, da za Gazo dela tudi v nedeljo in to brezplačno. Povsod dobivamo stvari brezplačno. Ljudje se nam zahvaljujejo, da to delamo. Ženska, ki smo jo srečali v trgovini in ji povedali, da gremo v Gazo, ni mogla nehati jokati," je opisal za N1 in dejal, da česa podobnega še ni doživel. "V tem času, ko je fašizem v vzponu, se moramo vedno spomniti na to solidarnost, ki obstaja med ljudmi. Ta solidarnost daje upanje, ne v nekem abstraktnem smislu, ampak upanje v smislu akcije, da so možne spremembe."

Dogajanje v Palestini je izpostavilo vso dvoličnost zahodnega neoliberalnega sistema, je prepričan. "Ekonomija okupacije se je sprevrgla v ekonomijo genocida," je povzel ugotovitve posebne poročevalke Združenih narodov za Palestino Francesce Albanese. In spomnil, da je borza v Tel Avivu od oktobra 2023 zabeležila rast v višini več sto milijard dolarjev. "Genocid je vsem pokazal pravi obraz zahodne liberalne hinavščine. Večina naših držav in institucij je sokrivih. Ne zaradi morale posameznih politikov, ampak zaradi gospodarskega sistema, ki s pomočjo vojne akumulira dobičke. Genocid v Gazi je končni dokaz, kako gnile so naše mednarodne institucije. Kako sta denar in orožje nad mednarodnim pravom. In kako moramo vse zgraditi znova – od začetka. Palestincem se moramo pravzaprav zahvaliti, saj so sprožili globalno revolucijo."

Motivacija po napadih "še večja"

Z Jakobom Kresetom smo se pogovarjali v sredo, po tem, ko sta bili dve ladji iz flotilje, ki sta se na poti iz Španije v Gazo zasidrali v Tuniziji, napadeni. Aktivisti so poročali, da je šlo za napad z dronom. Naš sogovornik je bil v tem času na Siciliji, kjer so se srečali z drugimi delegacijami iz flotilje.

"Takšni napadi seveda spremenijo načrte, predvsem v smislu določenih varnostnih ukrepov," je dejal. O tem, kaj bo to pomenilo za nadaljevanje misije, ni želel govoriti; kot je pojasnil, se glede nekaterih zadev še usklajujejo, nekaterih pa zaradi varnostnih tveganj ne želijo javno deliti. "Vsekakor smo še vedno trdno odločeni, da z misijo nadaljujemo. Motivacija je mogoče celo še večja."

Ob tem je opozoril, da so se javnost in mediji v minulih dneh celo nekoliko preveč ukvarjali z omenjenima napadoma, saj je to zasenčilo dogajanje v Gazi, kjer se operacije izraelske vojske stopnjujejo. Kot je znano, je Izrael ukazal evakuacijo mesta Gaza, kjer je prebivalo približno milijon ljudi, številni med njimi razseljeni.

Tudi drugi vidni člani GSF so javnost pozvali, naj bo v prvi vrsti pozorna na to, kaj se dogaja v Gazi. "Ti napadi se dogajajo v času okrepljene izraelske agresije nad Palestinci v Gazi in so usklajen poskus odvrnitve pozornosti in preprečitve naše misije," so zapisali v sporočilu za javnost.

Z ladjo Press prebiti informacijsko blokado

Krese je del petčlanske medijske odprave, katere cilj je prebiti informacijsko blokado. S sabo imajo nekaj satelitskih terminalov Starlink, telefone in drugo opremo, ki jo želijo predati novinarjem v Gazi, nam je povedal. Kot je znano, so bili v Gazi od oktobra 2023 ubiti številni novinarji. Po navedbah sindikata palestinskih novinarjev je izraelska vojska v tem času ubila 250 palestinskih novinarjev. Tujim medijskim hišam vstop v Gazo ni dovoljen. (Več o tem boste lahko prebrali jutri v drugem članku v rubriki Poglobljeno. O tem, kako v temi umira novinarstvo in resnica, smo se pogovarjali tudi z novinarko v Gazi in vodjo sindikata palestinskih novinarjev.)

Kaj se je dogajalo z aktivisti

To sicer ni prva pomorska humanitarna misija, odkar je Izrael leta 2007 vsilil kopensko, morsko in zračno blokado Gaze. Številne poskuse aktivistov, da bi blokado prebili, je izraelska vojska doslej preprečila. Najbolj tragično se je končal poskus preboja blokade leta 2010, ko so izraelske posebne enote na krovu turške ladje Mavi Marmara ubile devet turških aktivistov.

Letos poleti sta proti Gazi krenili dve ladji; junija Madleen, julija pa Handala, a so izraelske oblasti v obeh primerih v mednarodnih vodah zajele aktiviste, jih odpeljale v zapor in nato deportirale. Nekateri so poročali, da so bili v zaporih deležni neprimernega odnosa, nekateri celo nasilja. Vrstila so se opozorila, da je zajetje civilistov s humanitarno pomočjo v mednarodnih vodah kršitev mednarodnega prava.

"Zakaj vlada ne pošlje ladje Triglav?"

Na vprašanje, ali ga skrbi, kaj ga čaka na koncu poti, je Krese dejal: "Nikoli ne bi šel prostovoljno v zapor ali se podvrgel mučenju. A o tem ne razmišljam. Fokusiram se na cilj misije, na to, da moramo narediti vse, kar lahko. Gotovo pa je strašljivo, da Izrael lahko očitno naredi, kar koli se mu zazdi, ne da bi bil za to kaznovan."

Krese je še poudaril, da flotilja opravlja delo, ki je sicer dolžnost vlad držav. Če bi države v skladu s svojimi obveznostmi ukrepale proti Izraelu, ki krši mednarodno humanitarno pravo, se aktivistom ne bi bilo treba izpostavljati. "Kot slovenski državljan sem zelo vesel, da je Slovenija zavzela stališče proti Izraelu. A zakaj ne pošlje v Gazo ladje Triglav, kar je njena dolžnost po mednarodnem pravu?"

Ob obisku v Sloveniji je vlado k temu pozvala tudi Francesca Albanese. Na vprašanje N1, ali bodo to storili, vlada takrat ni odgovorila.

N1 PODKAST S SUZANO LOVEC: Slovenija je z biseri delala lepše kot Hrvaška